V 21. stoletju je pomen STEM-a (naravoslovje, tehnologije, inženirstvo in matematika)* vse večji. STEM področja niso le ključna gonilna sila inovacij in napredka, temveč skrivajo v sebi tudi učinkovite rešitve za sodobne družbene izzive. 

Potencial STEM-a pa je kljub temu zaradi neupoštevanja neprecenljivega prispevka žensk, omejen. Zaradi premajhne zastopanosti žensk na STEM področju je to področje prikrajšano za raznolikost pogledov, po drugi strani pa so dekleta in ženske prikrajšane za enake možnosti in pomembne ter zanimive poklicne poti. Statistični podatki iz različnih evropskih držav kažejo razlike med spoloma na posameznih področjih kot so fizika, matematika, statistika, IKT, tehnologija in inženirstvo ter potrjujejo znatno premajhno zastopanost žensk na STEM področju (European Institute of Gender Equality 2018).  Ta trend se je skozi čas ohranil, njegova razlaga pa je zaradi številnih kulturnih, družbenih in individualnih spremenljivk zelo zapletena. Kljub temu je pomemben del razlik med spoloma mogoče pripisati oviram, zakoreninjenih v vztrajnih stereotipnih stališčih in vedenjih, ki so povezana z dojemanjem razlik v sposobnostih in uspešnosti na podlagi spola, saj spolne vloge, vzorci in stereotipi, zasidrani v družbi, vplivajo na izobraževalne poti in poklicne odločitve (Farias 2021). 

V današnji Evropski uniji je diskriminacija na podlagi spola ali na podlagi rase, etničnega ali socialnega porekla, vere, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti, strogo prepovedana. Kljub odsotnosti namernih zunanjih ovir, ki bi deklice in ženske izključevale iz izobraževanja ali zaposlovanja na STEM področju (če pustimo ob strani strukturne težave, kot je dostopnost do otroškega varstva), pa to vprašanje ostaja in ženske se lahko še vedno soočajo s pomembno "notranjo" oviro, znano kot stereotipna grožnja*. Ta psihološki pojav predstavlja oviro, ki dekleta in ženske odvrača od vključevanja na STEM področjih, kljub sposobnostim ali zainteresiranosti (Spencer idr. 2016). Za spodbujanje večje raznolikosti spolov in vključenosti na STEM področjih je ključno razumevanje in obravnavanje mehanizmov, ki delujejo v ozadju.

Stereotipna grožnja opisuje situacijo, ko obstaja negativen stereotip o skupini oseb, kjer posameznika iz te skupine skrbi, da bo na podlagi tega stereotipa ocenjen/a ali obravnavan/a negativno (Spencer et al. 2016). Stereotipna grožnja, kot so jo prvič teoretično obravnavali Claude Steele in sodelavci (Steele in Aronson 1995), izhaja iz situacijskih namigov, ki nakazujejo, da bodo posamezniki morda presojani na podlagi negativnih stereotipov o njihovih družbenih identitetah. Te namige lahko sprožijo številni raznoliki dejavniki, kot so spolno stereotipni oglasi, številčno neravnovesje predstavnikov določene skupine v določenem okolju ali predsodki, ki jih imajo člani skupine z visokim (družbenim) statusom. Zlasti v STEM okviru, ki je tradicionalno dojeto kot moško področje (Borsotti, 2018), se dekleta in ženske v primerjavi z njihovimi moškimi kolegi, soočajo z dodatnim pritiskom - pritiskom, da ne bi potrdile stereotipa, ki trdi, da je njihova skupina intelektualno manjvredna.

Raziskave so pokazale, da lahko ta dodaten pritisk spodkoplje uspešnost in zmanjša zmogljivost delovnega spomina, ki je potreben za reševanje težkih vprašanj, kar otežuje uspeh skupine, ki je stereotipizirana. Dejansko lahko s stereotipno grožnjo pojasnimo velik del pojava slabše uspešnosti - na primer slabših rezultatov žensk pri matematiki in vrzeli med spoloma pri naravoslovju (Steele idr. 2002a, Walton in Spencer 2009 v Spencer idr. 2016). 

Raziskovalca Walton in Spencer (2009 v Spencer et al. 2016), pa sta po drugi strani dokazala pojav imenovan učinek latentne sposobnosti, pri katerem so pripadniki negativno stereotipiziranih skupin dejansko uspešnejši od nestereotipiziranih skupin, kadar se stereotipna grožnja zmanjša. To nakazuje, da lahko v okoljih osvobojenih stereotipne grožnje posamezniki iz stereotipiziranih skupin dosežejo odličnost, ki je lahko celo višja od njihovih začetnih dosežkov.

Poleg vpliva na uspešnost ima stereotipna grožnja še druge posledice: 

• Spodbuja negativna čustva na stereotipiziranem področju: ko ljudje opravljajo test, kjer je možnost pojava stereotipne grožnje visoka, poročajo o zmanjšanem zanimanju za nalogo (Smith et al. 2007 in Spencer et al. 2016).
• Zmanjšuje zaznavanje lastnih sposobnosti na področju, ki je stereotipizirano: osnovnošolke so poročale o zmanjšani samozavesti na področju matematike, kadar so bili pogoji za pojav stereotipno grožnjo visoki (Muzzatti in Agnoli 2007 v Spencer et al. 2016). Pod vplivom stereotipne grožnje, so mlade odrasle ženske v primerjavi z moškimi bolj nagnjene k notranjemu pripisovanja neuspeha pri računalniških nalogah (Koch et al. 2008 v Spencer 2016).
• Zmanjšano veselje in zmanjšana samozavest lahko pojasnita, zakaj ženske, ki doživljajo stereotipno grožnjo, poročajo o manjšem zanimanju za matematična in naravoslovna področja ter imajo manjše vodstvene ambicije (Davies et al. 2002, 2005 v Spencer et al. 2016).

Stereotipna grožnja in njen učinek lahko povzročita umik stereotipizirane skupine iz negativno stereotipiziranega področja - na primer umik deklet in žensk iz izobraževanja, raziskav in kariere na STEM področjih.

Spencer idr. (2016) so predlagali tri z dokazi podprte socialnopsihološke strategije za zmanjšanje škodljivih učinkov stereotipne grožnje, ki lahko privedejo do izboljšanja uspešnosti pripadnikov stereotipiziranih skupin:

1. Cilj rekonstrukcijskih ukrepov je zmanjšati negativne učinke stereotipne grožnje s spreminjanjem zaznavanja stopnje ogroženosti pri udeležencih. Na primer, preoblikovanje testov ali prilagoditev opisa testa na način, da se poudari njegova nevtralnost, lahko privede do izboljšanja uspeha.
2. Ukrepi  za spoprijemanje vključujejo poznavanje tehnik za obvladovanje tesnobnih misli in vaje v urjenju problematičnih delov testov. Na ta način, jih lahko lažje prikličemo iz dolgoročnega spomina. Izobraževanje posameznikov o stereotipni grožnji, o njeni neupravičenosti in usmerjanje posameznikov, da tesnobo, ki jo občutijo pripišejo stereotipom, lahko prav tako pripomore k učinkovitosti. Poleg naštetega, se je pri odpravljanju učinkov stereotipne grožnje kot obetavna tehnika izkazal tudi trening čuječnosti, ki zmanjšuje obremenitev delovnega spomina. 
3. Ustvarjanje varnega okolja, ki posameznikom zagotavlja, da njihove stigmatizirane družbene identitete niso ovira za uspeh. To je mogoče doseči z omogočanjem pozitivnih stikov z večinskimi člani skupine, spoznavanje uspešnih članov skupine, ki lahko delujejo kot vzorniki ali tako, da člani skupine izvajajo teste.

V primeru, da bi učitelji sprejeli te pristope in ukrepe, bi lahko skupaj z večjo ozaveščenostjo o stereotipni grožnji, s katero se soočajo ženske na STEM področjih, prispevali k oblikovanju bolj vključujočih okolij v izobraževanju in s tem k izboljšanju enakih možnosti. Posledično bi se posamezniki počutili cenjene in podprte ne glede na svoje družbene identitete, kar bi verjetno vodilo k večji udeležbi deklet in žensk na STEM področjih. Ta večja vključenost žensk v STEM-u ne bi koristila le samim področjem, temveč tudi družbi na splošno.

*V angleškem jeziku okrajšava pomeni Science, Technology, Engeneering and Mathematics.

*V originalu: stereotype threat. Možen prevod bi lahko bil tudi nevarnost prevzemanja stereotipa.

Viri:

Benish, S. (2018). Meeting STEM workforce demands by diversifying STEM. Journal of Science Policy & Governance, 13(1).

Borsotti, V. (2018). Barriers to gender diversity in software development education: actionable insights from a danish case study. In Proceedings of the 40th International Conference on Software Engineering: Software Engineering Education and Training (pp. 146-152).

European Institute of Gender Equality, 2018. Overview | Gender Statistics Database. EIGE.

Farias, S. S. (2021). O PISA 2018 e a educação STEM das raparigas. Instituto de Sociologia da Universidade do Porto.

http://www.barometro.com.pt/2021/08/02/o-pisa-2018-e-a-educacao-stem-das-raparigas/

Spencer, S. J. et al. (2016). Stereotype threat. Annual Review of Psychology, 67(1), 415–437.

https://doi.org/10.1146/annurev-psych-073115-103235 

Steele, C. M., & Aronson, J. (1995). Stereotype threat and the intellectual test performance of African Americans. Journal of personality and social psychology, 69(5), 797.