STEAM identiteta se nanaša na to, kako se posamezniki dojemajo v povezavi s področji naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter kako na to identiteto vplivajo in jo oblikujejo družbene interakcije, pripadnost skupini in družbene norme (Prost idr., 2022). Vključuje torej posameznikov odnos do STEAM predmetov in njegovo identifikacijo s STEAM skupnostjo ter odnos do premagovanja ovir, kot je stereotipna grožnja, ki nastane zaradi ponotranjenosti stereotipov.

Cohen (2021) in UNESCO (2017) navajata, da se zaupanje deklet v njihove sposobnosti, povezane s STEAM področji, kot so kritično mišljenje, ustvarjalnost, sodelovanje in komunikacija, začne zmanjševati med šestim in osmim letom starosti, torej v prvih letih izobraževanja; trdita, da je zgodnja izpostavljenost STEAM predmetom ključnega pomena za postavitev temeljev za razvoj veščin in vzpodbuditev interesov deklet. Ena od stvari, ki vplivajo na razvoj STEAM identitete je predstavitev spodbudnih vzornikov_c in pridobitev pozitivnih izkušenj. Glede na povedano, bi bilo dobro izvajati ključne dejavnost za spodbujanje razvoja pozitivne STEAM identitete pri deklicah v najzgodnejšem obdobju, ki bi torej vključevala predstavitev vzornikov_c v zgodnji razvojni fazi in izvajanje STEAM izobraževanje v osnovni šoli (Cohen idr., 2021). 

Pripovedovanje zgodb se izvaja z namenom zabavati otroke in je povezano s kognitivnimi in afektivno-motivacijskimi dejavniki. Dejanje poslušanja zgodb lahko pri otrocih spodbudi boljšo motivacijo in čustveno zavzetost. Poleg omenjenega, omogoča izpostavljenost zgodbam s STEAM področja otrokom, da prepoznajo relevantnost in koristnost tega, kar STEAM prinaša, s čimer se poveča njihova splošna vključenost in zanimanje za STEAM predmete (Barchas-Lichtenstein idr., 2023). Izpostavljenostjo različnim perspektivam omogoča otrokom tudi, da pridobijo širši vpogled v razumevanje predmeta (Paiva idr., 2019). 

Pripovedovanje daje prednost pripovednemu načinu osmišljanja sveta, načinu, ki je odvisen od konteksta in se opira na situacijske dokaze. Za Engel idr. (2018) predstavlja pripovedni način razmišljanja privzeti način človekovega mišljenja, ki zagotavlja strukturo resničnosti in služi kot temelj spomina.

Nekatere kategorije pripovedovanja, ki se pogosto uporabljajo za pripovedovanje zgodb za otroke v osnovnošolskem izobraževanju so:

• zgodovinske zgodbe: zgodbe, kot so biografske pripovedi o znanstvenikih in njihovem delu, ki spodbujajo motivacijo in sodelovanje otrok pri dejavnostih z znanstvenega področja;
• domišljijske zgodbe: zgodbe, ki ponazarjajo zaporedje dogodkov in obravnavajo znanstvene koncepte in tako neposredno spodbujajo otrokovo razumevanje;
• personifikacijske zgodbe: zgodbe, ki uporabljajo določene elemente pripovedovanja za opisovanje znanstvenih konceptov tako, da pripisujejo osebne značilnosti kompleksnim znanstvenim konceptom (Hu et al., 2021).

Pripovedna strategija značilna za zgodovinske zgodbe s predstavitvijo biografskih pripovedi o znanstvenikih in njihovem delu, spodbuja motivacijo in vključenosti otrok v dejavnosti znanstvenega komuniciranja (Hu et al., 2021). Zgodbe o znanosti, znanstvenikih in odkritjih imajo lahko pomembne pozitivne afektivne učinke (Gouvêa et al., 2019).