Da bibil posamezniklahko vzornik, mora biti za to najprej izpolnjen nujen predpogoj: biti mora viden in prepoznaven v javnosti. Zato je morda bolje, da se namesto vprašanja iz naslova tega članka vprašamo,zakaj ne obstaja več javno prepoznanih žensk s STEM področja? Ali se ženske v preteklosti niso ukvarjale z dejavnostmi iz STEM področja? Vsi seveda poznamo Marie Curie, dvakratno Nobelovo nagrajenko,ki je prvič prejela to prestižno nagrado za delo na področju fizike in drugič,za delo na področju kemije. Morda lahko ob njej naštejemo še znanstvenico ali dve, toda ali je to vse? In če je odgovor ne, kje se skrivajo vse ostaleženskeznanstvenice?

Kdor si vzame čas in se malce poglobiv to temo, lahko kaj kmalu ugotovi, da je zgodovina polna močnih, inteligentnih, neverjetnih, briljantnih in pogumnih žensk, ki so prišle do prelomnihodkritij,ki soizumile neverjetne stvari ali uvedle nove teorije, ki so spremenile področje, na katerem so delale, ali imele celo širšidružbenivpliv. Prispevki žensk so družbi zelo koristili; od izuma brisalcev vetrobranskega stekla (Mary Anderson) do odkritja DNK (Rosalinda Franklin), če naštejemo samo dva od mnogih. Vendar ostajajo zavečino javnosti še vedno nevidne.

Pri iskanju razlogov, zakaj je temu tako, predstavlja patriarhat očitno izhodišče. Položaj žensk na STEM področju je podoben njihovemu splošnemu položajuv družbi. In družba,v kateri živimo,je družba, kjer prednjačijo moški. Dolgo časa je bil svet znanosti predvsem svet belih moških srednjega razreda, ki so veljali za normo, medtemko so ženske predstavljale drugi spol,torej odmik od norme. Tu gre iskatikorenine neenakosti in neenakih možnosti, s katerimi so se morale ženske soočati skozi zgodovino (in se premnogokratše vedno soočajo) na vseh področjih, vključno z delovanjem na STEM področju.

Osebam ženskega spola je bilo tako dolga stoletja prepovedano študirati na univerzah, kar je pomenilo, da jim je bil onemogočenosnovni pogoj za znanstveno delo–dostop do znanja. Ženske niso smelepridobiti akademskih nazivov alisodelovati v strokovnih združenjih, kjer bi si lahko izmenjevale izkušnje in znanje. Tudi potem, ko so se jim vrata na univerze končno odprla, se ovire niso porušile: imele sotežave z iskanjem zaposlitve na svojem področju, z napredovanjem v karieri, z zasedanjem pomembnih, odločevalskih položajev, s pridobivanjem denarja za raziskovanje in podobno. Poleg sistemskih ovir so se nenehno srečevale z odkritimi predsodki, od seksizma do mizoginije (ženske naj bi skrbele za dom in družino, so manj inteligentne od moških, niso sposobne logičnega razmišljanja, ne zanimajo jih STEM discipline, če jih naštejemo le nekaj), pa tudi z nezavednimi predsodki, kot je uporaba izključno moških zaimkov v različnih uradnih dokumentih.

Osebam ženskega spola je bilo tako dolga stoletja prepovedano študirati na univerzah, kar je pomenilo, da jim je bil onemogočenosnovni pogoj za znanstveno delo–dostop do znanja. Ženske niso smelepridobiti akademskih nazivov alisodelovati v strokovnih združenjih, kjer bi si lahko izmenjevale izkušnje in znanje. Tudi potem, ko so se jim vrata na univerze končno odprla, se ovire niso porušile: imele sotežave z iskanjem zaposlitve na svojem področju, z napredovanjem v karieri, z zasedanjem pomembnih, odločevalskih položajev, s pridobivanjem denarja za raziskovanje in podobno. Poleg sistemskih ovir so se nenehno srečevale z odkritimi predsodki, od seksizma do mizoginije (ženske naj bi skrbele za dom in družino, so manj inteligentne od moških, niso sposobne logičnega razmišljanja, ne zanimajo jih STEM discipline, če jih naštejemo le nekaj), pa tudi z nezavednimi predsodki, kot je uporaba izključno moških zaimkov v različnih uradnih dokumentih.

Tudi če so ženske,z veliko predanostjo in zavzetostjo,uspele premagati vse zgoraj navedene ovire in sodosegle uspeh na svojem področju, so bili njihovi dosežki razvrednoteni in manj nagrajeni kot dosežki njihovih moških kolegov.Če pogledamo samo razmerje pri najbolj prepoznavninagradi: od leta 1901 do leta 2022 je bilo med Nobelovimi nagrajenci le 6 % žensk (Novak, 2023). Ta nizek odstotek bi si lahko tolmačili tako, da ženske pač niso bile dejavne na nagrajenih področjih. Kar pa seveda ni res. Njihovi dosežki so bili preprosto spregledani.

Oglejmo si poseben pojav, znan pod imenom Matildin učinek.To je izraz, ki ga je leta 1993 skovala Margaret W. Rossiter in opisuje: „pojav, ko se inovacija ali znanstveno odkritje, ki ga je prispevalaženska, pripiše njenemu moškemu kolegu“(Mihajlović Trbovc, 2023, str. 15). Zgodovina je polna Matildinih učinkov in STEM področje ni pri tem nobena izjema. Če naštejemo samotri primere:

• Joycelyn Bell Burnell je odkrila prviradijskipulzar (ostaneksupernove), ker pa je bila v času odkritja podiplomska študentka, je njen mentor Antony Hewish leta 1974 za to odkritje prejel Nobelovo nagrado za fiziko.
• Lise Meiter je še ena ženska s STEM področja, ki je svoje življenje posvetila znanosti, vendar ni nikoliprejelazasluženega priznanjaza svoje dosežke: skupaj s kolegom Ottom Hahnom je prispevala ključne ugotovitve,ki so prispevale k razrešitvi ugankejedrske cepitve, vendar je leta 1944 Nobelovo nagrado za fiziko prejel le Otto, čeprav je bila Lisa tista, ki je odkrila in razložilateorijo v ozadju poskusov.
• Esther Lederberg je bila še ena znanstvenica, katere dosežke so zasenčili moški, v njenem primeru mož. Čeprav stasidelila laboratorijsko in raziskovalno delo na področju preučevanja bakterij, je Nobelovo nagrado za fiziologijo in medicino leta 1958 prejel le njen mož. (Senica, 2021)

Če sedaj poskusimo odgovoritina vprašanje iz naslova: razlogaza pomanjkanje ženskih vzornic na STEM področju ne gre iskati vdomnevi, da ženske niso prispevale pomembnih odkritij na tem področju, temvečv dejstvu,da so bili njihovi prispevki največkrat podcenjeni,spregledaniali pa so jim bili kratko malo odvzeti. Kot družba jim nismo dali priznanja, ki si ga zaslužijo. Čas je, da to spremenimo; dapripoznamonjihove prispevke in spoznamo številneboje, s katerimi so se morale soočiti na svoji poti –da jimkončnodamo priznanje, ki si ga zaslužijo. S pomočjo biografskih pravljic poskušamo preko STEAM Talesprojektadoseči prav to: izjemne, a premalo zastopane ženske s STEM področja postavljamo za vzor mladim dekletom (in fantom).